Kdaj če ne zdaj?!
Vrt je bolj ali manj poln, posoda z lansko sušeno zelenjavo pa skoraj prazna. Tako da je skrajni čas, da postopoma pobiram z vrta, sekljam in sušim.
Kaj dam not?!
Vse. 😉 Vsako leto drugače, v različnih razmerjih. Načeloma pa:
– zelena (gomolj in zelenje),
– rumena koleraba,
– rumeno in oranžno korenje,
– petršilj (koren in listje),
– por,
– luštrek,
– timijan,
– drobnjak,
– šetraj,…
1. del: Pobiranje pridelka
Ponavadi najprej poberem z vrta zeleno in rumeno kolerabo. Letos mi zgodnji por ni uspel, zato sem ga dobila od prijateljev, tako da sem ga tudi že uporabila. Kasneje poberem še korenje in petršilj, ker pri nas slabše rasteta, zato čakam do zadnjega, da je čim bolj debelo korenje.
Zelenjavo očistim, operem, osušim in razrežem. Lepe dele dam zamrzniti za jušno zelenjavo, ostalo pa zmeljem.
2. del: Sekljanje
Za sekljanje uporabljam manjši električni sekljaljnik, ki mi odlično služi že 5 let. Uporabljam ga pogosto tudi pri vsakodnevni kuhi. Tokrat mi je pomagal dveletni sine.
3. Sušenje
Vsebino iz sekljalnika stresem na pekač obložen s papirjem za peko.
Sušim kakšen dan v pečici na 40°C. Vmes večkrat premešam.
4. Shranjevanje
Najboljši so stekleni kozarčki.
Posušeno zelenjavo dajem sproti v kozarec. Ko posušim vso zelenjavo, jo enakomerno premešam in še nekaj ur sušim, da je res presušena.
5. Uporaba
V moji kuhinji jo skoraj dnevno uporabljam v skoraj vseh jedeh.
11 razmišljanj o “Domača sušena zelenjava”