Leto 2012 je bilo zame čudovito leto. Postala sem mami male punčke, ki je se je počasi razvijala v lepo navihanko. Prvi nasmeh, prvi zobek, prvi pa-pa in prvi koraki. Za vsako mami so ti prvi trenutki posebni in nekaj najlepšega. Vsak takšen trenutek, ki bi ga z veseljem podoživela. In potem dobiš pošto: “Vpis v šolo.” Moram priznati, da me je ta kuverta postavila na trdna tla. Moja mala miška, naenkrat sploh ni več tako mala! V šolo gre!
Vpisu v prvi razred je sledilo prvo spoznavno druženje na šoli, kjer smo spoznali nekatere učiteljice, vzgojiteljice in knjižnjičarja. Sprehodili smo se skozi šolo in obiskali “spoznavne” kotičke, kjer so bodoči prvošolčki ustvarjali, plesali, telovadili ali listali knjige, predvsem pa so se zabavali.
Po tem druženju je za mojo Hano ostalo še eno brezkrbno poletje. Zame pa malo manj. Kot strela iz jasnega je bil Hanin stavek: “Mami! Kmalu bo poletje, gremo na morje, potem bo že jesen in grem v šolo! Jaz pa še nimam torbe!”
Bila sem zmedena. Kam, kako in kje?! Na roditeljskem sestanku smo dobili dolg seznam stvari, priznam, v mojih časih smo potrebovali precej manj ‘nujnih’ potrebščin. Za šolske stvari smo s starši tekali po celem Celju, da smo dobili vse, in zato sem kar lažje zadihala, ko mi je prijateljica rekla, da bo ona vse naročila pri Kopija-nova. Debelo sem jo pogledala, kajti pojma nisem imela o čem govori, a takoj sploh nisem odreagirala, dokler me Hana ni znova opozorila, da čas tiktaka in sva se usedli za računalnik.
Ooo ja! To je to, kar sem potrebovala! Vse na enem mestu!
Izbrali sva najino osnovno šolo in iz seznama izbrali, kar sva potrebovali (nekatere stvari smo že dobili od kakšne tete) in košarica je bila v hipu naložena. Pri izbiri torb se je malo zataknilo. Najina pogleda na praktičnost in lepoto se kot vedno nista najbolj ujela, a s kompromisom sva izbrali čudovit nahrbtnik, ki ji bo služil prva leta njenega šolanja.
Premagali sva najtežji del ter zaključili nakup in to je to! Še paket počakava in moje malo dete bo zakorakalo v novo življensko obdobje!
Sedaj se lahko začnejo tudi za mami brezskrbne počitnice.
Smetanova omaka s curryjem. Na maščobi sem prepražila žličko moke in curry ter zalila s smetano. Dodala sem še sol in peteršilj
TOREK
dušen riž
zelenjavno mesna omaka
berivka z jajčkom
Zelenjavno mesna omaka (čebula, svinjsko meso, kitajsko zelje, bučka, jajčevec, česen, sol, domača sušena zelenjava, paradižnikova omaka): Kocke svinjskega mesa sem prepražila s čebulo, nato sem dodala nasekljano zelenjavno in prepražila, na koncu sem prepražila še česen, posolila, začinila in zalila s paradižnikovo omako.
Zelenjavna juha: Krompir, korenček, mešana zelenjava, šparglji, … Zelenjavo sem skuhala, začinila in spasirala.
PETEK
pečeni file osliča
pečeni šparglji
francoska solata (Mercator)
SOBOTA
Imeli smo birmo in smo obiskali Turistično kmetijo Abram, Nanos, kjer smo imeli juhi (goveja in gobova), mesna plošča, plošča s prilogami, solate in na koncu še torti, pecivo in kavico.
Skuhali smo tudi jagodno marmelado. Uporabili smo 4 kg jagod, 2 kg sladkorja, 10 g citronske kisline (po okusu), 3 pakete želirnega sredstva 2:1. Jagode sem skupaj s sladkorjem in citronsko kislino pokuhala in s paličnim mešalnikom spasirala (ne popolnoma) ter ohladila. V ohlajeno sem dala želirno sredstvo (po navodilih na vrečki) in dobro mešala do vrenja. Kozarčke za vlagat sem v pečici zagrela na 100°C in vlila v njih marmelado. Dobila sem 12 malih (2dl) kozarčkov marmelade.
TOREK
cvetačna juha
palačinke
SREDA
vlivanci
pečena piščančja bederca s papriko, šparglji, bučke
zelena solata
ČETRTEK
mesne kroglice v zelenjavni omaki
pire iz brokolija
zelena solata
Mesne kroglice: Prepražila sem nasekljano čebulo in na koncu dodala še nasekljan česen, da je zadišal ter ohladila. Dodala sem pol kg mletega mesa, sol, domačo sušeno zelenjavo, peteršilj in vse skupaj dobro premešala. Iz mase sem naredila mesne kroglice, ki sem jih popekla na oljčnem olju. V drugem loncu sem skupaj pražila čebulo, bučko in rdečo papriko. Zelenjavo sem zalila z 1l paradižnikove omake in spasirala s paličnim mešalnikom. Omako sem dosolila in ji dodala mesne kroglice ter prevrela.
Pire iz brokolija: V slani vodi sem sluhala brokoli in odlila vodo. Brokoli sem spasirala s paličnim mešalnikom ter dodala kremni sir (sir za mazanje).
Špargljeva juha: Šparglje sem narezala in jih popekla na maščobi, zalila z vodo in pokuhala (10 minut). S paličnim mešalnikom sem jih spasirala in precedila, da so se odstranile nitke. Začinila sem s soljo in domačo sušeno zelenjavo. Po potrebi se lahko juhca zgosti z gustinom (jaz sem zgostila z indijskim tropotcem) in zabeli s smetano.
SOBOTA
– mesni ravioli s pestom genovese
NEDELJA
čevapčiči in pleskavice
paprika in šparglji na žaru
solata iz paradižnika, mocarele, kumar in mlade čebule
Naj bo vsak dan kaj dobrega na vašem krožniku, Emanuela.
Včasih sem se trudila s cheese cake tortami in prevajala recepte, vedno so mi bile zelo okusne in vsi smo jih z veseljem pojedli. Tokrat v hladilniku niti nisem imela vseh potrebnih sestavin, zato je nastala tale odlična, sveža skutina torta. Najpomembneje pa je, da je recept enostaven!
Sestavine:
Skutina podlaga:
4 velika jajca
4 žlice sladkorja (dala sem eritriol)
2 žlici ruma
ščepec soli
nastrgana limonina lupinica
500 g skute
250 g mascarpone
250 g jogurta
2 žlici gustina (dala sem 2 žlički indijskega tropotca)
1 žlička vinskega kamna (lahko pecilni prašek)
Jajca, sladkor, sol, rum, limonino lupinico sem penasto umešala in dodala gostilo (gustin/indijski tropitec), nato sem postopno dodajala skuto, mascarpone in jogurt. Vse premešala in zlila v okrogel pekač. Pekla sem pri 175°C 35 minut.
Sadni del:
500 g jagodičevje (katerokoli, sama sem uporabila maline)
3-5 žlic sladkorja (dala sem eritriol)
10 g agar agar ja (lahko uporabite liste želatine)
Maline in sladkor sem pokuhala in ohladila. V ohlajeno sem vmešala agar agar in ponovno zavrela.
Pečeno skutino podlago sem zvrnila na krožnik ter odstranila obod pekača. Na ohlajeno podlago sem namazala že malo ohlajen sadni premaz ter postavila v hladilnik.
Postrežemo lahko s kupčkom smetane ob kavici ali kot osvežilno sladico po kosilu.
Nabrali smo bezgove cvetove in iz njih naredili bezgov sirup.
30 cvetov
3 kg sladkorja
3 l vode
3 bio limone
10 g citronske kisline (po okusu)
V vreli vodi sem stopila sladkor in pustila, da se ohladi. V ohlajen sirup sem dala na rezine narezane limone, bezgove cvetove in citronsko kislino. Namakala sem 24 ur ter vmes večkrat premešala. Precedila sem skozi gosto cedilo in nalila v steklenice.
TOREK
njoki z ajdovo moko z gorgonzolo
zelena solata
SREDA
testenine
omaka iz mletega mesa
zelena solata
ČETRTEK
polenta
piščančji zrezek s sirom
paradižnik
PETEK
šampinjoni polnjeni s bučko, sirom in parmezanom
ricotta (italijanski sveži sir/skuta)
paradižnik
Polnjeni šampinjoni. Kupila sem šampinjone (500 g) z večjimi klobučki. Pripravil pa jih je Matej. Naribal je 1 srednje veliko bučko, nasekljal česen (3 zrna) in dodal enako količino naribanega sira (gauda) in parmezana (grana padana), ter premešal. Šampinjone je očistil in jih napolnil s polnilom. Pekel je v pečici dobre pol ure na 175°C.
SOBOTA
goveja rebra na žaru
pražen krompir
na maslu popečeni šparglji
Goveja rebra je Matej pekel na žaru na temperaturi 100 – 110 °C pet ur in pol. Po nekje dveh urah, jih je ovil v alufolijo. Začinil jih je s soljo, čilijem in poprom.
Omako sem naredila čisto enostavno: Prepražila sem čebulo, dodala česen in mleto meso in vse skupaj podušila. Zalila sem s paradižnikovo omako in še pokuhala. Začinila sem z domačo sušeno zelenjavo, soljo in poprom.
Idejo o Sardiniji je Matej imel že nekaj let. Kot kajtarja, ki je bil svoj čas v Braziliji, Črni gori in tudi na bližjih spotih, ga je ta lokacija žulila že nekaj let. Glede na to, da sem sama na dopustu po porodniški, in da verjetno za 1. maj ne bom nikoli dobila toliko dopusta, sem mu rekla: “Pa pojdimo!” Vse ostalo je naredil sam. Rezerviral apartma, trajekt, dopust, jaz sem ‘samo’ spakirala oblačila in hrano.
Trkam. Vsi trije otroci (in midva) smo bili zdravi, a imeli smo smolo z vremenom. Polovica dopusta je bil dež. Veliko dežja! Tako veliko, da nam je zamakalo streho na hiški, in da je bila voda na pipi rjava. Kljub temu smo vandrali naokoli.
Sardinija je večja kot Slovenija in 8 dni je zagotovo premalo, da bi si ogledali vse. Nastanjeni smo bili na jugo zahodu (kjer piha maestral za kajtat) v pokrajini Carbonia – Iglesias, ki smo jo tudi malo bolje spoznali, enkrat pa smo šli v glavno mesto Caligiari, ki leži na jugu, dobro uro stran od nas.
Pot na Sardinijo
Z Matejem sva se odločila, da si res vzameva čas, in da potujemo mirno. Šli smo malo pred deseto uro zjutraj, po zajtrku. Pot čez Italijo nas je vodila po avtocesti, imeli smo nekaj zastojev, ker pa so otroci izmenoma spali, smo se ustavljali malo. V Livorno smo prišli štiri ure pred izplutjem trajekta, ki je bil ob 22. uri, tako da smo še jedli in se pretegnili pred vkrcavanjem. Na trajektu smo imeli kabino. Tuš, postelja in zaklenjena vrata. Neprecenljivo, sploh pri majhnih otrocih. V zgodnjih jutranjih urah so nas zbudili v sončno jutro na Sardiniji in po treh urah vožnje smo prispeli v naš apartma, blizu mesta Matzaccarta.
Casa Mare e Cavalli
Plaže
Plaže so čudovite. Peščene. Raj za deskarje, ker so valovi. Raj za kajtarje, ker je maestral. Morda ne ravno za plavalce, vsaj sama imam raje mirno morje. Je pa raj za otroke. Mivka, mivka in še enkrat mivka.
Punta TrettuPlaža Porto PinoPlaža ChiaPlaža La Salina, otok Sant’ AntiocoPlaža FontanamarePlaža MasauPlaža Masau, pogled na klif Pan di ZuccheroPortoscusoPlaža La Cinta, sever Sardinije
Sardinija skozi čas
Enega večjih pečatov so na Sardinijo naredili Rimljani, zgodovinski ostanki svetišč in vasi so posejani povsod po otoku. Mi smo šli do templja Antas pri mestu Fluminimaggiore.
Tudi španska vladavina je pustila svoje sledi, eden od njih je stolp v Portoscusu.
Sardinija je znana po rudnikih. Zapuščeni ali delujoči rudniki so vidni povsod, prav tako tudi muzeji in spominski kotički.
Rada imam barvitost. In sardinjska mesta so barvita. Igra barv po ulicah me je očarala.
IglesiasPortoscusoBuggerru
Kmetijstvo
Kot agronom povsod opazim pokrajino. Na prvi pogled je Sardinija podobna Sloveniji. Hribčki, travniki, njive, gozdički. A rastje je popolnoma drugačno. Veliko je kaktusov, ki jih imajo tudi za živo mejo.
Na gričih se pasejo ovce, ponekod tudi koze in krave. V začetku maja so že želi žito, tudi artičoke so bile zrele.
Pot domov
Vsake počitnice se slej ko prej končajo. Pred odhodom na trajekt smo šli še na zadnjo peščeno plažo, kupili še zadnji sardinjski sir in se vkrcali.
V zgodnjih jutranjih urah smo pripluli v Livorno in bili že pred osmo uro v Pisi, kjer smo pridržali stolp, nato pa odpotovali proti domu.
Zakaj Sardinija, če je pri nas tako lepo?!
Zato ker je to dežela tisočerih skrivnosti! Obiščemo lahko podzemne jame, muzeje, okusimo njihovo kulinariko, opazujemo flaminge, ovce in navsezadnje uživamo na plažah. Na veliko plažah. Vse, kar si resnično želim pa je, da nas naslednjič, če nas bo pot še vodila na Sardinijo, spremlja več sonca.
