Kaj pa dopust zame ali družinske počitnice 2018?!

Vse lepo in prav. Spakiram oblačila, kozmetiko, hrano. Naročam Mateju, da ne pozabi v avto naložit prenosne postelje, vozička, stolčka za hranjenje, igrače za v vodo, . . Končno vsi v avtu, speljemo in se že začne:

“Lačen, žejna, lulat me!”

Naše poti so vedno dolge, a pot na morje je zelo dolga, najmajn osem ur s postanki. Na cilju pa končno to, kar smo čakali celo leto, naš drugi dom. Razpakiramo in tečemo v morje.

Se še kateri mami zdi, da je razmišljanje o hrani rdeča nit vsakega dne?! Od jutra do večera?! Doma ali na dopustu?! Zajtrk, malica, kosilo, malica, večerja in to vsak dan znova in znova. Seveda je potrebno razmišljat še o vseh posebkih ter če bodo res vse rite dovolj site.

Neee. Za nas ni hotel. No, morda le za vikend paket. Po več dneh bivanja sem zrela za kakšno ustanovo, ker nabiranje hrane, hranjenje, zadrževanje na sedežih je pri naših otrokih podvig.

Naslednja stvar. Pijača!

” Ali si kaj pil?! Prosim, popij ta kozarec vode! No, prav ti naredim sok, samo popij!”

Potem ko sama pijem že 5 kozarec vode, se z mulčki prerekam za tiste 2 dl, da vsaj kaj popijejo! Res ne razumem, kako niso žejni po vsem divjanju.

Seveda more mami poskrbeti tudi za počitek. Ne, ne, seveda ne svoj! Ampak najmlajši morajo odspati vsaj tisto urco, ker zvečer bodo spet želeli na sprehod ob morju! In tisto uro mami morda prebere odstavek ali dva v knjigi, ko pomije ali pospravi posodo (če jo ni že očka, ja naš očka, pomije in včasih pospravi posodo ter splakne in obesi kopalke 💙 ).

Po počitku nova akcija. Pit, jest, kopat, tekat. Vsaj to je sreča, da zvečer vsi popadajo in lahko v miru preberem še dva ali tri odstavke v knjigi, medtem ko mi uspavanko poje pralni stroj, ki pere bodije od najmlajše, ker jih imamo več kot očitno čisto premalo (en na dan 😂).

Končno se tudi meni oči zapirajo, izmučena od počitniškega tekanja, pripravljanja, pospravljanja, skakanja za mulci, . . . počasi padam v skrivnostni svet sanj, ko se začne oglašat najmlajša in se kregat v spanju. Kmalu bo pricapljal še kdo, da ga lulat, čeprav je stranišče na poti v spalnico in bi lahko vse brez moje vednosti opravil. Seveda se morem potem it še stisnat in pocrkljati. Ko bodo vse potrebe končno opravljene, bo končno čas za spanje.

6:00: “Mami, a greva na sprehod?! Mami, žejen sem. Mami, lulat me!”

Spet nov dan. Mami nenaspana. Utrujena.

A dopust je vseeno čas, ko je naša družina res eno, ko smo skupaj od jutra do večera, ko skupaj zaspimo in se skupaj zbudimo. Se kregamo in imamo radi!

Utrujen morski pozdrav, Emanuela.

Spremljaj me tukaj.

Ženska sem!

Ženska sem,

ko se zjutraj zbudim sitna in nenaspana, in ko me šele prva kava spravi k sebi.

Ženska sem,

ko v omari nimam nič za obleči, in vendar oblečem novo majčko in hlače.

Ženska sem,

ko zjutraj sredi čela zagledam ogromen mozolj, in ko ga prekrijem s kilo pudra.

Ženska sem,

ko v avtu spet nimam vode za steklo, in ko imam spet prazen rezervoar.

Ženska sem,

ko nobena kreditna kartica nima dovolj velikega limita, in ko sem osemnajstega spet brez denarja.

Ženska sem,

ko se mi nasmehne neznanec, in ko se zavem, da sem lepa.

Ženska sem,

ko sredi noči brskam po hladilniku, in ko se zjutraj čudim številki na tehnici.

Ženska sem,

ko spijem kozarec vina s prijateljicami, in ko ves večer ponavljamo iste stvari o svojih moških.

Ženska sem,

ko ponosno dvignem glavo, in ko mirno odkorakam iz boja brez praske.

ženska2

Ženska sem,

ko ti zvečer potisnem premražene noge pod odejo, in ko si želim le tvojega objema.

Ženska sem,

ko hrepenim po tebi, in ko ti tega ne pokažem.

Ženska sem,

ko sem jezna na ves svet, in ko premikam gore.

Ženska sem,

ko sem popolnoma nepopolna in takšna sem resnično popolna!

Ženska sem, Emanuela.

Spremljaj me tukaj.

Foto: Nives Brelih

Trenutki veselja, ki štejejo!

Verjetno sem ena redkih mam, ki nima v omari ‘ta k mašne’ obleke za otroke. Tako da moji otroci nimajo ‘talepih’ oblek in oblek ‘za doma’. Tisto, kar zjutraj oblečejo za v vrtec, tudi zvečer slečejo in gre v pranje. Seveda se preoblečemo tudi vmes, če je kakšna nesreča. Oblačila res tako hitro prerastejo, da jih je škoda ‘šparat’!

Priznam pa, da nisem navdušena, če že zjutraj na poti v vrtec najdejo največjo in najbolj blatno lužo. A na poti domov sem dosti bolj strpna. 😜 Ponavadi smo potem do večera zunaj in je doma samo še tuš in pižama.

5

Tudi na dopustu je podobno.

Letošnje prvomajske praznike smo preživeli na Sardiniji (Naša Sardinija) in moje najmlajše hčere nikakor nisem mogla prikrajšat za veselje v mivki, kjer je cele ure prelagala mivko. Malo v usta, malo na kupček, malo v hlače.

2

Pri vsem tem pa se je lahko gibala po mili volji in kobacala, kamor je želela.

4

Priznam, nekateri so nas čudno gledali, ko smo, v ne ravno toplem vremenu, rili po mivki. A zakaj ne?! Le enkrat smo mladi in tudi sama rada sedem na tla ter delam potičke.

Mivkast pozdrav, Emanuela.

Sledi mi tukaj.

Vedno boš moja mala

Pred dobrimi šestimi leti se mi je življenje obrnilo na glavo. Postala sem mami majcenemu, nebogljenemu bitju.

Biti mami enostavno ni nekaj, kar znaš, biti mami se ves čas učiš in biti mami moji deklici je več kot samo to, da ima oprana oblačila, poln trebušček in čiste lase. Moji deklici moram biti zgled, vzpodbuda in varen objem. Moram biti, ko me potrebuje ali pa zgolj zato, da ve, da sem.

Čas z njo mi je še posebej dragocen, odkar ni več edinka. Včasih se mi zdi, da jo izgubljam v naglici, ki nas potiska skozi življenje, zato se trudim z njo preživeti čim več časa, pa čeprav je to le skupno nakupovanje, pregledovanje slik, sestavljanje sestavljank ali pitje kakava.

m3

Njej najljubši stavek mi je: “Paševa skupaj, mami.”

Da, hči moja, paševa skupaj. Paševa skupaj že od takrat, ko si bila mičkena pikica pod mojim srcem, in bova, ko boš odrasla ženska in tudi ti enkrat mami. Preprosto boš vedno moja mala, tudi ko boš velika dama.

m1

Pozdrav, Emanuela.

Foto: Nives Brelih

Oblačila: Moja Mana

 

Sledi mi tukaj.

 

Mami! Ustavi se!

Hej, mami!

Marec je tako poseben mesec. Mesec za žene in mamice. Mesec, ko se vsi spomnijo na nas. Ampak ali se tudi ti spomniš nase?!

Kdaj si si nazadnje vzela čas za razvajanje?! Šla v trgovino in kupila kaj, kar je bilo le zate?! Šla v kino ali gledališče ali na dolg klepet s prijateljicami?!

Kje si? Kaj si? Kdo si?

Kaj se je zgodilo tisti trenutek, ko si začutila, da ne boš nikoli več sama? Si pozabila nase?!

Jaz nisem ❤

Zato ti polagam na srce:

Mami! Ustavi se!

Pokloni si rože in se naduhaj njihovega vonja. Pojdi v trgovino in si kupi tisto čudovito jakno za pomladanske sprehode. Pojdi v kino, gledališče ali pa le na sprehod s prijateljicami. Pojdi teči ali v fitnes, morda s prijateljico na pilates ali pred ekran na vodeno vadbo. Naredi kaj zase!

Kup perila bo jutri še vedno tam. Okna bo prvi dež znova umazal. Tvojega zadovoljnega nasmeška pa ne bo tako lahko izbrisati. Saj veš, otroci te potrebujejo nasmejano in srečno, zato najprej poskrbi zase!

Naj vam sonce sije v očeh, Emanuela.

Sledi mi tukaj.

Oblačila: Moja Mana

Foto: Nives Brelih

Spomladanski gumitwist

Pomlad je pred vrati in kmalu bomo slekli debele zimske bunde in uživali v lahkotnejših oblačilih in toplem soncu. Mi smo si pomlad za trenutek že pričarali in to z gumitwistom, ki sem ga po dolgih letih zagledala na polici trgovine. Verjeli ali ne, kupila sem ga in moja otroka sta navdušena nad njim! Seveda so tudi mene zasrbele pete!

010

Se še spolnite koliko ur smo preskakali na gumitwistu?! Med odmori, po šoli, med vikendi? Navadne bele elastike iz maminih košar za šivanje so čudežno izginjale in med bloki v Celju, kjer sem preživela zgodnje otroštvo, je odmeval smeh in izštevanke.

V spominu so mi ostale izštevanke:

  • usa usa usa sa pipi duga čarapa
  • poskoki: ena; en dva; ena dva tri; en dva ti štiri, …
  • prsti, peta, tla, elastika! (ta je bila še za več igralcev)

Katere se pa vi spolnite?

 

 

Oblačila MANA otroški windstoper jakni

Foto: Nives Brelih

Veliko sonca, Emanuela.