1 leto mojega življenja

Naključje je hotelo, da se je moj 365. dnevni izziv končal ravno na pustno nedeljo. Šegavo, v maskah na karnevalu v Cerknici. In ravno naključje je hotelo, da sem na današnji dan pred enim letom prvič pritisnila tipko compose in naredila svoj prvi zapis.

Kako je Samo Mama rastla?

12. 02. 2017 je bil dan, ko sem napisala moj prvi zapis, ki se je imenoval 1.dan! Z njim sem začela moj 365 dnevi izziv, v katerem sem vsak dan zapisala, kaj smo imeli za kosilo. Omenila sem tudi kakšno prigodo in kaj potožila. Sprva je bil blog samo moj. Je bil odgovor na vsakodnevno vprašanje: Kaj boš danes kuhala?, ki si ga mamice postavljamo med seboj. Počasi sem blog pokazala prijateljicam in njihov pozitivni odziv mi je dal pogum, da sem 15. 03. 2017 naredila skupino ‘SamoMama’, ki se je kasneje preimenovala v Kuhamo, klepetamo in uživamo. Pri skupini mi pomaga Tina (Na terapiji.si). Tina je tudi sokriva, da sem 03. 06. 2017 naredila svojo FB stran ter IG profil.

Bilo je leto, ko sem spoznala ogromno novih in pozitivnih ljudi ter magične Mami Blogerke, ki širni Sloveniji kažejo (-mo), kakšna energija se skriva v čisto navadnih in tudi posebnih mamah.

Samo Mama skozi leto

Z nami ste uživali na morju in prepotovali 600 km, soočala sem se z nakupovanjem oblačil ter ubadala s predsodki v zapisu Ja, vsi trije so moji! Z nami ste šli z vlakom v Koper in prebirali moje pesmi: Biti mama, Iskrica v očeh, Sreča si ti.. Z Mami blogerkami sem se udeležila Blogsija, Tečaja reanimacije, Otroškega bazarja ter sodelovala v dobrodelni akciji Prazniki za vse.

V sekundi, ki bi lahko bila usodna sem podoživljala situacijo na cesti in kritično ocenila 1. novembersko pretiravanje na pokopališču.

Preizkusila sem se kot manekenka in spregovorila o dojenju ter o uvajanju goste hrane. Pri treh otrocih imamo pri nas neprespane noči na kubik. Z mini pa sva dobili podaljšano porodiško, s katero sva pridobili tri mesece časa, da se naša mini okrepi in lažje skobaca v svet.

Z vami sem tudi vrtnarila in kuhala ter preizkušala nove recepte.

Kdo je Samo Mama?!

Samo Mama sem jaz, Emanuela. Ženska in mati, ki imam v življenju neprecenljivo srečo, ker imam tri najbolj čarobne otroke z najboljšim očkom, neverjetne prijatelje in ogromno idej, ki se mi rojijo po glavi. Vedno seveda ni tako. Tudi moji otroci so nagajivi, neubogljivi, spremljajo nas bolezni in druge tegobe in tudi midva z Matejem sva samo človeka, ki se trudiva biti dobra partnerja in dobra starša pa čeprav nama velikokrat spodleti in gradiva spet od začetka. A to je življenje in življenje ni postlano z rožicami.

Izziva je konec.

365. dnevni izziv se danes konča, a s tem se ne konča Samo Mama. Spletna stran je dobila novo podobo, nove vsebine in nova sodelovanja, zato me spremljajte še naprej, vaš odziv, vaši lajki in vaši komentarji so gorivo za mojo energijo. Vabljeni k preizkušanjem mojih receptov in branju mojih zapisov.

Hvala ker ste!

Vaša Emanuela!

 

To presneto dojenje

Dojenje

Dojenje je največ, kar lahko mati da svojemu otroku!

Je najpomembnejše vez, ki se vzpostavi med njima.

Ni lepšega doživetja kot videti in začutiti tisti prvi nagonski prises mičkene bučke na tvoje prsi…

Ampak

Ampak ta stik ni vedno nagonski. ‘Pristavljanje’ je več kot naporen proces. Pomoč medicinskega osebja je zlata vredna. Seveda prava pomoč! V spominu imam starejšo sestro, ki mi je potegnala bradavičko in jo porinila sinu v usta. In fant je prijel! Blaženost ob pogledu na mala sesajoča usteca je pregnala bolečino. Kljub neprestanemu dojenju in pristavljanju je le počasi pridobival na teži. Moje mleko, najino dojenje je bilo dovolj za preživetje, da ni hiral. Šele z dodajanjem goste hrane je doživel razcvet, rastel, se redil in končno dobil lička ter zdravo polnost.

Črpalke

Še od prvorojenke imam črpalki. Ročno ter električno in z njima nočne more. Moje prsi niso mlekarna krave simentalke, in ko sem si iz ene prsi načrpala bornih 60 ml, se mi je druga zaprla in ni priteklo nič! Z vsako mučno izsesano kapljico, je padala moja samozavest. Nimam dovolj mleka! Neprestano pristavljanje, črpanje, goltanje zeliščnih tablet, eteričnih olj, prehranjevanje z živili za večanje laktacije, so bili ukrepi, da mi dojenje le spelje! Še danes se sprašujem, ali je bil učinek sorazmeren z dejanskim vložkom?! Ampak vse za otroka.

Sedaj stiskam k sebi mojo tretjo dišečo štručko, nasmejano, klepetavo bitjece. Imava polno dojenje. Ja, dobili sva kljukico. Hvaležna sem za to, kajti njena alergija na kravje mleko in zaostanek v rasti, sta nas pahnila še v en začaran krog merc, tabelc in kalupov. Mleko, ki ji ga lahko, poleg svojega, ponudim imam na recept, polovico zneska krije zavarovalnica in ga uporabljam za pripravo kašic.

Dojen otrok, zdrav otrok

A ko pogledam nazaj in pomislim na vse solze in neprespane noči, ko sem v upanju, da bom sama prehranila svoje otroke, segala po takšnih in drugačnih ukrepih, ki največkrat niso imeli večjega učinka, se zavem, da sem izgubila marsikater kakovosten trenutek z otrokom. Neprestano pristavljanje, ko sem upala, da bo ‘steklo’, je iz mene naredilo hodečo razvalino. Tukaj pa si lahko zastavimo preprosto vprašanje?! Ali je bilo vredno?!

Moja prvorojenka je bila 3/4 na adaptiranem mleku. Danes glasna, zdrava petletnica, ki ni resno zbolela že od uvajanja v vrtec.

Sin, večinoma dojen, odstavil se je okoli 11 meseca. Pri dveh letih in pol je neprestano prehlajen, vsaka otroška bolezen ga zdela do konca.

In moja mini. Popolnoma dojena, pri enajstih mesecih še vedno najmanj 4x na dan dojena. Zaenkrat vsake toliko prehlajena. Upam, da vrtec za njo ne bo prehud udarec.

Precenjeno dojenje

Spoštujem trud vsem propagandam dojenja, a včasih gre ta gonja čez mejo zdravega okusa. Stavek kot je ta: “Vsaka mama ima dovolj mleka in njeno mleko je dovolj za njenega otroka.” se velikokrat v praksi pokaže, da ni resničen. Veliko mamic poznam, ki kljub vsem ukrepom niso imele dovolj mleka ali pa ga sploh niso imele.

Kot mati treh otrok lahko jasno in glasno rečem. Dojenje ni vse. Je zdravo, je nekaj najlepšega, je potrebno na pravi način spodbujati in je potrebno tudi vedeti, kdaj gre vse čez meje zdravega razuma. Kdaj to ni več obojestransko zadovoljstvo.

Rečem lahko le: ‘Bravo!’ vsem takšnim in drugačnim, profitnim in neprofitnim posameznikom in organizacijam, ki spodbujajo dojenje, hkrati pa jim polagam na srce, da dojenje ni edino, ki naredi vez med otrokom in materjo.

Ljubezen, objem, toplina ter srečna mati so glavni dejavniki za srečnega otroka. Pa če je otrok flaške ali otrok joške.

Emanuela

Spremljaj me tukaj.