Hej, ti! Preberi si!

Brezskrbno otroštvo

Malo katera mama se še ni soočila s tistimi pogledi izpod čela. Z očitajočim pogledi, ko se tvoj otrok iz trme vrže po tleh, ko na blagajni izsiljuje za čokoladno jajčko, ali ko dvigneš glas, ker te ne uboga. Ves čas poslušamo, da moramo dati otrokom otroštvo, jih pustiti, da uživajo, tekajo in se veselijo, da naj jih ne zavijamo v vato, a hkrati ta isti ljudje jezno gledajo, ko se tvoj otrok lovi med nogami, ko se glasno smeji, in ko vrešče steče za prijateljem.

Najhujša stvar pri vsem tem je, da nam je, kot mami, v taki situaciji precej neugodno. Že sama komaj zadržuješ sapo in potem ti še nekdo diha za ovratnik ter pametuje.

Ničkolikokrat sem se že ugriznila v jezik, da nisem sama izpadla neotesana.

Ničkolikokrat sem se nasmehnila in se obrnila stran.

Ničkolikokrat sem potem premlevala, kako bi lahko odreagirala, da bi bilo prav, a vedno znova sem prišla do istega zaključka!

Hej, ti!

Kaj pa tvoj otrok?! Kolikokrat je tvoj otrok z glasnim kričanjem preglasil sobotni gasilski alarm? Kolikokrat je tvoj otrok bil krpa za brisat tla v trgovini?! A to smo pa pozabili?! Si pozabila, kako se obnaša tvoj otrok?! A si pozabila, s kakšnim tonom ti miriš otroka?! Kolikokrat je tebi nerodno?! Hej ti, kdaj si nazadnje pometla pred svojimi vrati, preden si se začela vtikati v življenje drugih.

Na drugem bregu

A za druge smo vedno najbolj pametni in najdemo rešitev, ampak verjemi, ni prava! Prava rešitev je uganka, ki jo mora rešiti vsak sam. Pri svojem delu velikokrat vidim merjenje moči med otroci in njihovimi starši. V teh situacijah največ podpore v svoji nemoči potrebujejo starši, zato se nasmehnem in rečem: “Lepo je videti, da niso samo moji takšni!” In to tudi resno mislim, zato se tudi trudim ne zidati si gradove v oblakih s stavki: “Moji pa ne bodo . . .”

Sem daleč od popolne mame!

Kakšna sploh je popolna mama?! To merilo zavisi predvsem od tega, katera knjiga je trenutno med najbolj prodajanimi in kateri trendi so v igri, a trudim se biti dobra mama. Stroga, ljubeča in najboljša za moje otroke, zato tebi polagam na srce, če ti kaj ni prav se obrni stran!

Za vas sem tukaj.

Pozdrav, Emanuela.

Foto: Nives Brelih

Konec porodniške. Kaj pa zdaj?!

Pred dnevi sem zaključila mojo zadnjo, tretjo in tudi najdaljšo porodniško. Porodniška je bila polna vzponov in padcev, tavanja v temi in na koncu, ja na koncu se je vse lepo izšlo.

Porodniški dopust

Porodniški dopust sem začela 28 dni pred PDPjem in pripadalo mi je 13 mesecev, ker imam 3 otroke stare do osem let. Pred iztekom porodniške sem vložila vlogo za podaljšanje (tukaj), tako da so nama z mojo mini namenili še tri mesece. Vse skupaj 16 sanjskih mesecev, ki pa to vendar niso bili vedno. Po zastoju v rasti in hudi alergiji na mleko, je moja mini okoli 13 meseca le skobacala. Na prve korake bomo pa še počakali, kajti njena medenica še ni zrela.

Uvajanje v vrtec

Zagotavljam vam, da sem presrečna, da so mojega otroka sprejeli v vrtec sredi leta in še zamaknili vpis, s podaljšanjem porodniške, tako da je moja mini šla v vrtec s 15 meseci in ga sprejela brez problema. Že četrti dan me ni več potrebovala v igralnici in šesti dan je že prespala. Zame je bilo to nekaj čisto novega, kajti starejša otroka sta zelo težko sprejela vrtec. Je pa res, da je mini s svojim nasmehom, ter z dobrimi osmimi kilami in 72 centimetri najmanjša in zato ljubljenka celega jasličnega oddelka.

Koriščenje dopusta

Tako kot porodniški dopust, tudi službeni dopust zame očitno, ne bo dopust. Vrt, službena izobraževanja, zdravniški pregled, uvajanje na novo delovno mesto, … je samo nekaj stvari, ki me čakajo. Pred sabo imam še točno en mesec pred nastopom službe in ja, izkoristila ga bom. Predvsem za otroke in zase.

Šport Telovadba

Nikoli nisem bila športnica, halo?! Z mojimi kilami in kondicijo sem se vedno borila za zadnje mesto na krosu. A vendar sem to pomlad začela s telovadbo preko aplikacije na telefonu, vmes pa skakanje s kolebnico, sobno ali pa pravo kolo z mojo Hano, ki uživa v “hitri” vožnji. Poleg telovadbe sva z Matejem spremenila tudi način prehrane. Rezultat je minus na tehtnici in odlično počutje. Šla sem še na manikiro, naročila sem se k frizerju in na depilacijo. Za piko na i pa sva se z Matejem odločila, da bomo letos šli (verjetno prvič in zadnjič) za prvi maj za deset dni pa Sardinijo. Tako da, kmalu, čisto kmalu bomo na morju.

Divje leto polno preizkušenj

Končuje se eno najbolj čustvenih obdobij v mojem življenju, rojstvo tretjega otroka in spremljanje vedno večje ljubezni, ki se razvija med sorojenci je nekaj, kar človeka napolni s čustvi, je nekaj, kar ne smemo zamuditi. Vsi tisti izgubljeni trenutki, so resnično izgubljeni in ne smemo dovoliti, da nam pobegnejo. Otroci so samo enkrat majhni in njihov prvi korak je prvi le enkrat.

jurij

Pozdravček, Emanuela

Sledi mi tukaj.

1 leto mojega življenja

Naključje je hotelo, da se je moj 365. dnevni izziv končal ravno na pustno nedeljo. Šegavo, v maskah na karnevalu v Cerknici. In ravno naključje je hotelo, da sem na današnji dan pred enim letom prvič pritisnila tipko compose in naredila svoj prvi zapis.

Kako je Samo Mama rastla?

12. 02. 2017 je bil dan, ko sem napisala moj prvi zapis, ki se je imenoval 1.dan! Z njim sem začela moj 365 dnevi izziv, v katerem sem vsak dan zapisala, kaj smo imeli za kosilo. Omenila sem tudi kakšno prigodo in kaj potožila. Sprva je bil blog samo moj. Je bil odgovor na vsakodnevno vprašanje: Kaj boš danes kuhala?, ki si ga mamice postavljamo med seboj. Počasi sem blog pokazala prijateljicam in njihov pozitivni odziv mi je dal pogum, da sem 15. 03. 2017 naredila skupino ‘SamoMama’, ki se je kasneje preimenovala v Kuhamo, klepetamo in uživamo. Pri skupini mi pomaga Tina (Na terapiji.si). Tina je tudi sokriva, da sem 03. 06. 2017 naredila svojo FB stran ter IG profil.

Bilo je leto, ko sem spoznala ogromno novih in pozitivnih ljudi ter magične Mami Blogerke, ki širni Sloveniji kažejo (-mo), kakšna energija se skriva v čisto navadnih in tudi posebnih mamah.

Samo Mama skozi leto

Z nami ste uživali na morju in prepotovali 600 km, soočala sem se z nakupovanjem oblačil ter ubadala s predsodki v zapisu Ja, vsi trije so moji! Z nami ste šli z vlakom v Koper in prebirali moje pesmi: Biti mama, Iskrica v očeh, Sreča si ti.. Z Mami blogerkami sem se udeležila Blogsija, Tečaja reanimacije, Otroškega bazarja ter sodelovala v dobrodelni akciji Prazniki za vse.

V sekundi, ki bi lahko bila usodna sem podoživljala situacijo na cesti in kritično ocenila 1. novembersko pretiravanje na pokopališču.

Preizkusila sem se kot manekenka in spregovorila o dojenju ter o uvajanju goste hrane. Pri treh otrocih imamo pri nas neprespane noči na kubik. Z mini pa sva dobili podaljšano porodiško, s katero sva pridobili tri mesece časa, da se naša mini okrepi in lažje skobaca v svet.

Z vami sem tudi vrtnarila in kuhala ter preizkušala nove recepte.

Kdo je Samo Mama?!

Samo Mama sem jaz, Emanuela. Ženska in mati, ki imam v življenju neprecenljivo srečo, ker imam tri najbolj čarobne otroke z najboljšim očkom, neverjetne prijatelje in ogromno idej, ki se mi rojijo po glavi. Vedno seveda ni tako. Tudi moji otroci so nagajivi, neubogljivi, spremljajo nas bolezni in druge tegobe in tudi midva z Matejem sva samo človeka, ki se trudiva biti dobra partnerja in dobra starša pa čeprav nama velikokrat spodleti in gradiva spet od začetka. A to je življenje in življenje ni postlano z rožicami.

Izziva je konec.

365. dnevni izziv se danes konča, a s tem se ne konča Samo Mama. Spletna stran je dobila novo podobo, nove vsebine in nova sodelovanja, zato me spremljajte še naprej, vaš odziv, vaši lajki in vaši komentarji so gorivo za mojo energijo. Vabljeni k preizkušanjem mojih receptov in branju mojih zapisov.

Hvala ker ste!

Vaša Emanuela!