To presneto dojenje

Dojenje

Dojenje je največ, kar lahko mati da svojemu otroku!

Je najpomembnejše vez, ki se vzpostavi med njima.

Ni lepšega doživetja kot videti in začutiti tisti prvi nagonski prises mičkene bučke na tvoje prsi…

Ampak

Ampak ta stik ni vedno nagonski. ‘Pristavljanje’ je več kot naporen proces. Pomoč medicinskega osebja je zlata vredna. Seveda prava pomoč! V spominu imam starejšo sestro, ki mi je potegnala bradavičko in jo porinila sinu v usta. In fant je prijel! Blaženost ob pogledu na mala sesajoča usteca je pregnala bolečino. Kljub neprestanemu dojenju in pristavljanju je le počasi pridobival na teži. Moje mleko, najino dojenje je bilo dovolj za preživetje, da ni hiral. Šele z dodajanjem goste hrane je doživel razcvet, rastel, se redil in končno dobil lička ter zdravo polnost.

Črpalke

Še od prvorojenke imam črpalki. Ročno ter električno in z njima nočne more. Moje prsi niso mlekarna krave simentalke, in ko sem si iz ene prsi načrpala bornih 60 ml, se mi je druga zaprla in ni priteklo nič! Z vsako mučno izsesano kapljico, je padala moja samozavest. Nimam dovolj mleka! Neprestano pristavljanje, črpanje, goltanje zeliščnih tablet, eteričnih olj, prehranjevanje z živili za večanje laktacije, so bili ukrepi, da mi dojenje le spelje! Še danes se sprašujem, ali je bil učinek sorazmeren z dejanskim vložkom?! Ampak vse za otroka.

Sedaj stiskam k sebi mojo tretjo dišečo štručko, nasmejano, klepetavo bitjece. Imava polno dojenje. Ja, dobili sva kljukico. Hvaležna sem za to, kajti njena alergija na kravje mleko in zaostanek v rasti, sta nas pahnila še v en začaran krog merc, tabelc in kalupov. Mleko, ki ji ga lahko, poleg svojega, ponudim imam na recept, polovico zneska krije zavarovalnica in ga uporabljam za pripravo kašic.

Dojen otrok, zdrav otrok

A ko pogledam nazaj in pomislim na vse solze in neprespane noči, ko sem v upanju, da bom sama prehranila svoje otroke, segala po takšnih in drugačnih ukrepih, ki največkrat niso imeli večjega učinka, se zavem, da sem izgubila marsikater kakovosten trenutek z otrokom. Neprestano pristavljanje, ko sem upala, da bo ‘steklo’, je iz mene naredilo hodečo razvalino. Tukaj pa si lahko zastavimo preprosto vprašanje?! Ali je bilo vredno?!

Moja prvorojenka je bila 3/4 na adaptiranem mleku. Danes glasna, zdrava petletnica, ki ni resno zbolela že od uvajanja v vrtec.

Sin, večinoma dojen, odstavil se je okoli 11 meseca. Pri dveh letih in pol je neprestano prehlajen, vsaka otroška bolezen ga zdela do konca.

In moja mini. Popolnoma dojena, pri enajstih mesecih še vedno najmanj 4x na dan dojena. Zaenkrat vsake toliko prehlajena. Upam, da vrtec za njo ne bo prehud udarec.

Precenjeno dojenje

Spoštujem trud vsem propagandam dojenja, a včasih gre ta gonja čez mejo zdravega okusa. Stavek kot je ta: “Vsaka mama ima dovolj mleka in njeno mleko je dovolj za njenega otroka.” se velikokrat v praksi pokaže, da ni resničen. Veliko mamic poznam, ki kljub vsem ukrepom niso imele dovolj mleka ali pa ga sploh niso imele.

Kot mati treh otrok lahko jasno in glasno rečem. Dojenje ni vse. Je zdravo, je nekaj najlepšega, je potrebno na pravi način spodbujati in je potrebno tudi vedeti, kdaj gre vse čez meje zdravega razuma. Kdaj to ni več obojestransko zadovoljstvo.

Rečem lahko le: ‘Bravo!’ vsem takšnim in drugačnim, profitnim in neprofitnim posameznikom in organizacijam, ki spodbujajo dojenje, hkrati pa jim polagam na srce, da dojenje ni edino, ki naredi vez med otrokom in materjo.

Ljubezen, objem, toplina ter srečna mati so glavni dejavniki za srečnega otroka. Pa če je otrok flaške ali otrok joške.

Emanuela

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s