Eno leto je minilo kot v letu. Vpis v prvi razred je samo še bled spomin. Takratna tesnoba je le še meglica, kajti danes sem s ponosom gledala svojo punčko, ki je zaključila prvi razred.

Klic iz šole

Ko sem sredi septembra dobila klic iz šole, ki se je začel z: “Vaša Hana pa . . .” me je prešla misel: “A niste mogli zdržat vsaj en mesec?!”

Ampak moja Hana je pač moja Hana. Takšna mini jaz, ki pluje proti toku, ki hoče vedeti, kaj je na koncu mavrice, in ki ne bo s čredo šla na rob sveta. Moja Hana je perfekcionist tam, kjer drugi obupajo in površna tam, kjer bi mogla biti natančna.

Foto: Nives Brelih,
Oblačila: Mana,
Šolske potrebščine: Kopija Nova,
Spomin na prvi šolski dan: Moj svet

Seveda bo narisala najlepšo sliko, a serija črk bo podobna pustošenju orkana in ne liniji vojakov. Vodila bo natančen seznam svojih sošolcev in jih ocenjevala, a ko bo ona ocenjevana bo pozabila na navodila.

Najboljši učiteljici

Zlajnana fraza o najboljših učiteljih tukaj to res ni le to. Hanini učiteljici in tudi učiteljica v pidaljšanem bivanju, so resnično delale z mojo punco. Spoznale so njene prednosti in omilili njene slabosti. Pustile so ji biti ona, a da hkrati ni bila moteča za ostale. Iz nje si resnično potegnile le najboljše. Seveda smo po tistem prvem pogovoru sedli na isto barko in tudi vzdrževali komunikacijo med nami, da je Hana imela trdnost tako v šoli kot doma.

Mapica pohval in priznanj

Priznam, z Matejem sva se mapici posvetila šele zvečer, v miru in tišini. A bolj kot vsi veliki naslovi, mi bo ostal v spominu Hanin bleščeč nasmeh, njene iskrice v očeh in povezanost z razredom.

Leto, ki je za nami je bilo vsekakor naporno. Tako zame, kot za mojo punco, ki je morala iz razigranega vrtca sesti za klopi in slediti pouku. Veliko dela nas čaka, a jaz vrjamem v njo. Le kako ne bi, ko pa je taka mini jaz. Pred nami so brezskrbne počitnice, ki jih bomo maksimalno izkoristili.

Ponosna mami.