Letošnja jesen je bila čudovita, listje je počasi prehajalo iz zelene v svoje jesenske barve, gozdovi so bili kot barvna paleta od nežno rumenih do intenzivno rdečih barv, ki jih je hrabrila temno zelena barva iglavcev. Sonca smo imeli polno, sadja, gob in zelenjave v izobilju pa vendar . . .
Včasih pa je svet siv. Ob vseh živih barvah, ki nam jih ponuja narava je dan siv. Na obrazu ni nasmeha ali pa je le ta maska. Jesenska turobnost? Krajši dnevi? Slovo od poletja? Ali pa le naša šibkost?
Včasih ne znamo iz te sivine. Preobremenjenost v službi, kupi perila, piskajoči vsi stroji, ki naznanjajo, da so končali, prah po kotih in umazana okna. Ja, svet je res siv.
Upaš, da bo kava vsaj še mlačna, ko jo boš zlila po grlu, in da si ne poliješ z zadnjo kapljico bele bluze. Stopiš iz stanovanja, na jakni opaziš en slinast poljubček in čokoladni odtis. Iz sivega neba kapljajo dežne kaplje, morda ne boš vsa premočena prišla do avta. Morda ne boš stopila v tisto blatno lužo. Morda na cesti ne bo gneče in boš pravočasno prišla do službe.
Hitiš domov, gneča, gledaš uro, želiš čimprej objeti otroke. Poljubiš smrkastega otroka, pobožaš potolčeno koleno, hitiš domov, skuhaš kosilo. Lasje ti smrdijo po kuhanju, ali bo čas za umivanje las?! Pomagaš narediti nalogo, obesiš, zložiš, pospraviš perilo. Stopiš na avto, se spotakneš ob škatlo kock, otroke nahraniš, skopaš in daš spat otroke.
in potem končno čas za posteljo.
Zaspiš. Ne veš kdaj, ne veš kako. Zjutraj budilka. Nov dan. Nova sivina. Novo hitenje.
Dnevi minevajo, čas odzvanja, leta tečejo in naenkrat se zavemo, da nam življenje polzi skozi prste. Otroci odhajajo, njihove bučke so že glavce, njihovi smrkasti noski so mozoljasti. Ufff kdaj so tako zrasli?!
Takrat se zavemo, da štejejo majhni, ukradeni trenutki več kot vse zlato. Da sivino razblini malenkost, če jo le vidimo, da tisti utrujeni obraz zna biti vesel, kljub gori perila, kajti pod tisto goro perila se skriva navihan nasmešek, ki išče svoj izgubljeni avto. Morda je kašen dan res siv, a življenje je polno barv.
Nasmehnite se in spremljajte našo zgodbo tukaj.
Vaša Emanuela.
Foto: Nives Brelih
Objava je nastala v sodelovanju s podjetjem Moja Mana.
