335.dan

Petek.

Veste kaj pa do danes res še nisem naredila?! Šla na zajtrk z mojima najmlajšima. Zjutraj smo oddali najstarejšo v vrtec in do pooperativnega pregleda pri pediatru smo imeli še več kot eno uro, zato smo si privoščili sprehod ter kavico in zajtrk v vaški slaščičarni.

Po pregledu pa smo doma skuhali cvetačno juho in moja srčka sta šla na opoldanski počitek. Drugi del kosila pa smo pojedli skupaj, ko sta prišla še oči in najstarejša domov.

Kosilo:

  • kremna cvetačna juha z popečenimi kruhki in
  • domači slivovi knedli iz zaloge (še zadnji).

335

SamoMama

334.dan

Četrtek.

Po dveh dneh ričeta sem danes celo kuhala. Sinek je seveda poln energije in me prav zanima, kako dolgo bo moral biti še doma po operaciji. Dopoldne sem ga poslala z očijem na zrak, tako da je po dvorišču tekal z bagerjem, popoldan pa smo taisti bager tiščali do vrtca in nazaj, tako da upam, da bo zvečer zaspal, vsaj tako hitro kot jaz.

Morda ste opazili? Dobila sem nazaj računalnik in končno v miru prebrala in odgovorila na elektronsko pošto. Še vedno pa sem brez starega dobrega telefona.

Kosilo:

  • pire iz korenčka in krompirja
  • dušena zelenjava (paprike in bučke)
  • pečen puranji zrezek in
  • motovilec

334

 

SamoMama

333.dan

Sreda.

Po neprespani noči in pri drugi kavi, me je presenetil prijeten obisk, tako da sem ob tretji kavi pokramljala, moja minija pa sta dobila družbo enoletnice. Med opoldanskim spancem sem v tišini pogledala mojo nadaljevanko (5 – O).

Kuhala danes nisem! Od včeraj je ostal ričet, ki je bil danes fantastičen, na sladico pa smo šli na vas.

Kosilo:

– ričet.

image

SamoMama

Neprespane noči na kubik

Nočno dojenje in izraščanje zobkov

Vrjetno ne bom nikoli vedela, zakaj je to dvoje povezano in zakaj se počutim kot brusilni kamen za male žagice, ki rinejo na plan, a tako je pač zadnje dni. Moja mini svoje tegobe preživlja prisesana na meni. Včerajšni dan je bil za njo še posebej travmatičen. Ker sem bila cel dan s sinom na Pediatrični kliniki, je mojo dnevno odsotnost nadomeščala ponoči.

Boleče uriniranje in zahtevek po: Mami!

Z mini ob sebi se nekako namestim, da bi zadremala, ko se zasliši milo stokanje in glasen “Auuu, boli!!!”. Oči steče k sinku, ki je očitnu lulal v pleničko in s tem vzdražil svoje splovilo, ki so mu ga včeraj med operacijo, poštimal. Seveda oči ni bil dober in je klical po meni. Glasen protest od mini je poskušal pomiriti oči, medtem ko je sinek v trenutku zaspal v mojem naročju.

Sanje o pajkih

Konec lep, vse lepo! Hiša se končno zavije v tišino treh spečih otrok in utrujenih staršev, ko me naenkrat vrže pokonci srhljiv jok naše najstarejše! Stečem k njej, reva sedi v solzah na postelji in se trese kot šiba na vodi. Sanjala je o pajkih. Poskušam ji ponovno razložiti, da pajki niso nevarni, da so majhni in da se oni nas bojijo. Nato mi pove, da jih v vrtcu s pajki strašijo fantje, ki pajke lovijo za radiatorji in z njimi strašijo punce. Skupaj z mojo princesko greva na stranišče in v našo posteljo, ki je vedno rešitev za vse. Na srečo mini preživi selitev v njeno posteljico, tako da je prostor pod mojo odejo prost.

Do očijeve budilke za v službo je imel oči še eno intervencijo lulanja s sinekom in mini še eno dojenje. Na mojo srečo je šla tavelika v vrtec skupaj z očkom, tako da sem lahko z mojima najmlajšima poležala skoraj do osmih, ko pa se je sinek spolnil, da je na odvajanju od plenic in me sprehodil do stranišča.

Po neprespani noči in treh kavah se še vedno počutim kot da sem bila jaz včeraj pod narkozo in ne moj dveletni sin, ki prekipeva od preveč energije. Kljub temu, da sem nenaspana, z rahlim glavobolom pa me še vedno zvesto čaka poln koš za perilo, lačni želodčki, sesalec in prah, a tehle pet minut sem si pa vzela, preden prideta domov oči in hči ter se mali komici zbudita iz opoldanskega počitka.

Miren dan, Emanuela.

 

 

332.dan

Torek.

Dan sem preživela na Pediatrični kliniki, kjer je imel sin operacijo hidrokele. Gre za manjši in rutinski poseg, ki pa poteka pod splošno anastezijo. Seveda za nobeno mamo ni noben poseg majhen in rutinski. Tudi zame ne. Dve uri čakanja sta se kljub Facebooku, kavi in knjigi zdeli dolgi. Objem pa toliko slajši.

Kosilo:

– čista zelenjavna juha, žemlja in sirni namaz za sina,

– sendvič za mami

– ričet (iz zaloge) za očija in hčerki.

image

SamoMama

 

331.dan

Ponedeljek.

Najhuje je, ko si v avtu in po radiu slišiš, da so se v ustanovi, kamor pelješ otroke, pojavili primeri ošpic. Takoj sva z očijem spremenila načrt in sem na pediatrično, na pregled pred jutrišnjo operacijo, šla sama s sinkom. Moji otroci so cepljeni po shemi, to pa pomeni, da še niso začiteni pred tem virusom.

Kosilo sem imela sama z otroci, ker je oči šel popoldan v službo, zato sem kuhala po naročilu.

Kosilo:

– njoki z tunino omako in

– motovilec.

SamoMama

330.dan

Nedelja.

Deževna nedelja in naviti mulci. Dopoldan smo smuknili na svež zrak, kjer smo na vrtu pobrali zeljno glavo za kosilo.

Popoldan pa smo gledali sedmi del Vojne zvezd. Zdj pa lahko grem gledat v kino še najnovejši del. 😁

Kosilo:

– goveja juha z ribano kašo,

– kuhan kruh*,

– goveja pečenka v lovski omaki in

– zeljna solata.

 

* Kuhan kruh: Testo za kuhan kruh pripravim enako kot za pečen. V bistvu sem naredila testo iz kilograma moke. Pol sem spekla za večerjo, drugo polovico pa dala v kuhinjsko krpo in pustila vzhajati. Ko je bil enkrat večji, sem ga dala zavitega v kuhinjsko krpo, kuhati v slan krop za približno 40 minut.

SamoMama

329.dan

Sobota.

Saj ne, da sem imela za kosilo pripravljeno že ob osmih zjutraj! Pa ne prostovoljno! Naše budilke so bile aktivne že pred šesto.

Opoldne sta najmlajša zaspala, kosilo je romalo v pečico, mami pa pred TV.

Kosilo:

– pečena bedra in

– pečen krompir iz pečice ter

– kitajsko zelje v solati.

SamoMama

328.dan

Petek.

Tih deževen dan. Pri nas zagotovo ne. Doma je še vedno sine, ker ima v ponedeljek predvideno manjšo operacijo. Tako da imamo pestro.

Poleg vsega pa je še računalnik šel od doma, tako da zdj pišem na očijevem telefonu.

Za kosilo smo porabili še zadnje panirane marele iz skrinje.

Kosilo:

– korenčkova juha,

– ocvrte marele in

– testeninska solata.

SamoMama

327.dan

Četrtek.

Če je včeraj, moja najstarejša, pokazala jasno in glasno nestrinjanje s kruhovimi knedli pa je danes kosilo po njenem okusu. Ja, ona že od nekdaj ne mara kruhovih knedlov, edino v vrtcu so dobri. Mi je pa moj zaupal, da tudi tega ni maral kot otrok. Očitno kri ni voda.

Kosilo:

  • kmečka repa s klobaso in
  • lešnikove rožice iz listnatega testa.

327

SamoMama