Ni tišina tista, ki je tiho.
Tiho smo ljudje. Tiho.
Ljudje, ki gledamo, a ne vidimo.
Ljudje, ki poslušamo, a ne slišimo.
Ostajamo ujeti v tišino.
Slišim korake v noči…
Tujec, se ti kam mudi?
Bežiš? Zamujaš? Ali si le ti?
Koraki odmevajo v daljavi.
Tišina spet zavlada noči.
Tišina ubija, ko ura počasi beži.
Zaslišim jok. Jok prodre skozi noč.
Joče srce ali bolečina?
Joče otrok ali njegova mama?
Naenkrat znova tišina, globoka tišina.
Znova sem ujeta v noči. V tišini. Pozabljena.
Tik tak tik tak. Čas pa mineva.
Emanuela (03.08.2017)
Foto: Nives Brelih
Samo Mama Emanuela 