Draga prijateljica,
Hvala, ker sem se lahko po vseh teh letih s teboj pogovarjam še vedno o istih stvareh.
Hvala, ker že stotič poslušaš isto zgodbo.
Hvala, ker si vse moje skrivnosti vsa ta leta skrbno varovala in so še danes varne pri tebi.
Hvala, ker si z menoj delila smeh in solze.
Hvala, ker si bila moj realen obraz, ko sem sanjala.
Hvala, ker si sanjala z menoj, ko sem se utapljala v žalosti.
Hvala, ker si me prizemljila, ko sem odtavala med oblake.
Hvala, ker si me vzdignila, ko sem padla.
Hvala, ker si bila vsa ta leta z menoj, kljub razdaljam med nama.
Hvala, ker piješ še vedno isto kavo.
Hvala, ker kljub vsem dosežkom in porazih gledaš name tako kot nekoč.
Hvala, ker se še vedno znaš nasmejati z isto iskrico v očeh.
Hvala, ker se še vedno smejiš mojim šalam, ki včasih to res niso.
Hvala, ker razumeš, da včasih preprosto ne morem.
Hvala, da mi oprostiš, ko zadnji trenutek odpovem.
Hvala, da me ne obsojaš, ko naredim napako.
Hvala, da razumeš, da sem tudi jaz samo človek.
Hvala, ko mi pokažeš pot, ko sem v zmoti.
Hvala, ko razumeš, da te včasih ne bom slišala in poslušala.
Hvala, ker veš, da črna barva ni vedno črna.
Hvala, ker veš, da ima mavrica tudi druge barve, ki nas delajo barvite.
Hvala za vse objeme.
Hvala za vse nasvete.
Hvala, ker preprosto si, tudi ko te ni.
Hvala, za vse, kar sva bili in kar bova.
Hvala za vsako kavico, ki si jo bova privoščili, čeprav ne bova imeli časa.
Hvala, ker sem lahko s teboj.
Hvala tisočkrat, kar tako v tri dni, ker to res zaslužiš si.
Hvala, ker si.
Hvala, ker sem lahko tudi tukaj jaz zate.
Draga prijateljica, rada te imam takšno kot si, takšno kot boš in takšno kot te poznam samo jaz.
Tvoja Emanuela