Fant iz naše ulice

Lahko bi rekla, da je bil danes čisto navaden dan. No, če odmislimo sneg, ki že cel dan sneži in veselo naznanja zimo. Običajno jutro, običajen služben dan in kot običajno sem šla najprej po Hano v šolo, nato po Piko in Jurija v vrtec.

Na vhodu v vrtec srečam mamico, kot običajno se pozdraviva, nakar njihovega starejšega sina zagledam na invalidskem vozičku. Moji možgani mi zameljejo, gotovo ima kakšno poškodbo in vprašam, češ, kaj pa je?

In čas se mi je ustavil. Solze so mi napolnile oči. Želodec se mi je skrčil. Zajokala sem. Fant, ki je še ne dolgo nazaj peš pospremil svoji mlajši sestri v vrtec. Fant, ki je imel skoraj vedno nasmešek na obrazu. Fant, ki je le malo starejši od moje Hane. Fant iz naše ulice. Ne fant iz časopisa ali interneta, ampak fant, ki smo ga srečevali na sprehodu. Pravzaprav otrok, ki ima še celo življenje pred seboj. Fant, katerega starši ne vedo, ali bo dočakal še kakšno rojstnodnevno torto ali ne. Ta fant, ki sedaj sedi v vozičku, ker mu je bolezen vzelo otroštvo.

S solznimi očmi sem objela mojo najmlajšo, ki me je stisnila in kot običajno rekla: “Moja, moja mamica!” S solznimi očmi sem se zavedela, da bi lahko bil moj otrok, da lahko mojega otroka isto doleti. Včasih preprosto pozabimo, kakšno srečo imamo, da so naši otroci zdravi. Včasih se ne zavedamo, da so prehladi, alergije, vnetja, . . . zgolj začasne bolezni, da imamo neverjetno srečo, da imamo fizično zdrave otroke. Pa kaj, če je moja Pika shodila šele pri dobrih 22. mesecih. Halo?! Shodila je! Nekateri otroci zaradi hib ne bodo nikoli shodili. Pa kaj, če moj Jurij ni kaj dosti govoril do dveh let in pol, nekateri otroci nikoli ne bodo mogli normalno govoriti. Pa kaj, če je moja Hana nemirna v šoli in odstopa iz večine, nekateri otroci ne bodo nikoli mogli sedeti normalno v šolskih klopeh.

Nekako mi spomin na fanta z ulice ne da miru. Njegov nasmeh mi je slika pred očmi. Kako malo je potrebno, da nasmeh zbledi, da otrok obsedi, . . .

Ste objeli in poljubili svoje otroke?! Ste se zahvalili, da so zdravi?! Kajti nikoli ne vemo, kdaj je lahko naš otrok zboli, kot je fant iz naše ulice.

Emanuela

Spremljaj me tukaj.

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s