Nedelja. Velika noč.
Po velikonočnem zajtrku smo kmalu dali v pečico jagenjčka, ki se je počasi pekel. 45 minut pred koncem se mu je v pečici pridružil še krompir, 15 minut pred koncem pa sem dodala še rdečo papriko, odstranila pokrov iz posode, kjer se je peklo jagnje, ter vključila ‘žar’.
Jagnje. Priznam, ne bi ga kupila. Mi ga jemo na morju, ko nam ga spečejo v bližnji konobi po naročilu. A če pošlješ moža po jagode (Hana si je zaželela, da bi jim zajček prinesel kilogram jagod), lahko pričakuješ, da bo prinesel kaj drugega. No, in tako se je doma znašlo 2 kg jagnjetine. Jagode so prisle domov z drugo rundo. 1kg jagnjetine je nasolil že včeraj, druga pa dal v skrinjo za drugič.
Lahko priznam. Bila je dobra ideja. Ko sem ‘guglala’ za recepti, sem zvedela, da je v bistvu jagnje velikonočna jed. Prav. Pri nas doma je poznemu velikonočnemu zajtrku ponavadi sledila goveja juha. 😉
Kosilo:
– pečeno jagnje,
– pečen krompir in rdeča paprika ter
– rdeča pesa.
Samo Mama Emanuela 