Pa jih imamo!
Drugič odkar sem mami imamo pri hiši uši in že drugič jih je prinesla moja zlatolaska.
Opozorilo o ušeh visi praktično celo leto na tabli za obvestila, tako v vrtcu kot v šoli, zato dokler ni pravega preplaha nisem posebej pozorna.
Prvič smo jih imeli avgusta, leta 2015. Odkrili smo jih med vikend oddihom v toplicah. Težko rečem ali smo jih dobili tam, ali smo jih prinesli s seboj, ampak imeli sva jih. Hana in jaz. Obe z dolgimi lasmi. Na poti domov smo se ustavili v dežurni lekarni v Ljubljani in doma smo imeli akcijo. Hani sem dala na glavo neko lekarniško zadevo, sama pa sem se na frišn pobarvala. Nekajkrat sem Hani še umila lase s šamponom, ki uničuje uši in gnide, vendar sva se jih rešili. Mir smo imeli do včeraj.
Mami! V razredu imamo uši!
Torek:
Zjutraj sem pregledala mojo bučko, našla nisem nič. Preventivno sem jo namazala z čajevcem.
Sreda:
Zjutraj se nam je mudilo, pregledala sem jo zvečer in tada… Uši. Gnid nisem našla. Prijateljica mi je omenila, da če ima od prejšnega dne uši potem so že gnide, drugače jih ni.
V sredo so šli z avtobusom na gledališko predstavo v Ljubljano. Nazaj grede ni sedela na istem sedežu. Po moje so imele na avtobusu uši celo žurko.
Doma nisem imela nič, razen 4 leta star šampon proti ušem in gnidam. Nisem imela druge, kot da ji operem s tem. No, učinka ni bilo. Zjutraj so bile uši in gnide. Mateja sem poslala v lekarno po ‘karkoli sam šampona ne’. Potem pa smo ji namazali lase, slekli in preoblekli vse postelje, posesali. Samo hvaležna sem lahko, da je bil Matej dopoldan doma, ker sama ne bi mogla.
Po tretmaju, ki bi naj trajal 10 minut, midve pa sva ga imeli debelo uro in po temeljitem česanju, so lasje brez vidnih uši. Srčno upam, da je bilo to to. Kajti res ne bi še enkrat česala teh njenih las, še najmanj pa svojih ali od Pike, če se razširijo.
Veste, kaj je pa prav smešno? Zbuditi v sebi pristne nagone in obirati uške iz las svojih otrok. Vseeno pa upam, da imamo dovolj za naslednje štiri leta ali do konca življenja.
Ušiva familija.
Emanuela
Samo Mama Emanuela 
One thought on “Oh, te uši!”