Čisto običajen pregled
Tistega četrtka pred šestimi leti ne bom nikoli pozabila. Bila sem v 38. tednu nosečnosti in z Matejem sva šla na čisto običajen pregled v Ljubljano. Seveda sem jaz vozila. Že kmalu na avtocesti me je presenetilo zožanje na mojem pasu in seveda sem zmanjševala hitrost. Zmanjševal pa jo je tudi voznik v avtu, ki je vozil na prehitevalnem pasu. In tako sem drvela proti stožcem in šele zadnji trenutek sem lahko zapeljala pred sosednji avtomobil, ki je toliko zmanjšal, da sem lahko vskočila pred njega. Srce v grlu, krč v želodcu, pulz do neba.
Pri zdravniku pa pritisk čez vse meje (220/130), ki ni in ni padel tudi po večkratnem merjenju, zato sem šla na oddelek, kjer so me priključili na merilec tlaka, ki mi je vsakih petnajst minut povedal, da je pritisk vedno bolj povišan.
In smo šli. V porodni blok! V naslednjih nekaj urah sem dobila tisoč in eno informacijo kdaj in kako bom rodila, a kljub vztrajnemu nižanju se moj pritisk ni dal. Ko smo prišli do 250/160, so se odločili, da ne bo jutri, tudi ne v ponedeljek, ampak TAKOJ!
Urgentni carski rez
Odločitev je padla, tisočglava množica (vsaj tako se mi je zdelo), ki je tekala okoli mene in moj dragi, so se spremenili v eno pikico, ko so mi na obraz dali masko. Pikica se je razširila v megleno sliko, ko me je sestra zbujala in edino, kar sem spregovorila je bilo: “Kje je moj otrok?!”. In tam si bila ti. Najlepše in najpopolnejše bitje v očkovem naročju. Tako mičkena, tako sladka in tako zelo najina. Takrat je moje življenje dobilo smisel. Dobilo je tebe.
Navihana, razigrana in najlepša
Prvorojenci so le prvorojenci. Starši se vedno znova učimo biti starši, otroci pa ste to že tako ali tako. Kar znate biti otroci. Znate biti navihani, trmasti, neposlušni in preprosto najbolj ljubki naenkrat. Takšna si tudi ti. Vedno znova preizkušaš naju in preizkušaš meje, hkrati pa najbolj ljubeče skrbiš za mlajšega bratca in sestrico. Lahko ti petkrat naročiva isto stvar pa še vedno ne boš naredila, spet drugič pa boš naredila to isto stvar brez pregovarjanja. Si mešanica nasprotij in takšna si popolna.
Hvala, ker si mi dala ime in hvala, da sem lahko tvoja mama!
Rada te imam.
Vse najboljše!
Samo Mama Emanuela 
One thought on “Vse najboljše, princeska!”