Sončna napoved
Beseda je dala besedo in smo šli, no bolje rečeno, tekli v dežju. Do železniške postaje imamo kakšnih 100 metrov, kar je velik podvig, če dežuje, v eni roki potiskaš voziček z mini, v drugi držiš dežnik. Z enim očesom gledaš naprej na enga otroka, ki teče naprej, hkrati spodbujaš pa sinka, ki ponosno nosi podedovan roza dežnik in počasi napreduje. Vmes razmišljaš, ali bo oči končno našel še svoj dežnik in pritekel za nami. Ali bomo šli brez njega.
Ja, 100 m je dolga pot.
V gosjem redu smo že skoraj pricapljali do postaje, ko je sinko zgrešil edini robnik in čofnil v veliko lužo… Seveda mi ni preostalo drugega, kot da sem ga vzdignila v naročje in predala voziček očku, ki je celo našel dežnik?! in nas dohitel.
Vlak ni imel zamude in mi nismo zamujali.
Ste kdaj vstopali na IC vlak?! Morda z vozičkom in tremi mulci, ogromnim nahrbtnikom in torbami?! Ne?! Čudovita izkušnja. In vse to v dežju. A mi se ne damo. Prijazen strojevodnik nam je pomagal vstopiti in nas posedel v kupe v prvem razredu.
Malo z vlakom, malo z avtobusom
V bistvu se nisem nikoli poglabljala v, tolikokrat omenjen, drugi tir. Sedaj vem! Če bi imeli drugi tir, bi lahko mi sedeli na vlaku do Kopra, tako pa se potniški vlaki prijazno umaknejo tovornim vlakom, ki lahko zato ‘neovirano’ vozijo.
Vrnimo se raje v naš kupe. Seveda je bil sinek najprej deležen svežih, suhih oblačil, mini pa se je pocrkljala pri meni in zaspala.
Vožnja z vlakom je za otroke nekaj najbolj radostnega. Že sam ambient, razgled in vzdušje privablja iskrice v očeh, da pa se potem presedeš še na avtobus, je le še dodatno doživetje.
Sprehod do Kopra, kosilo in nazaj
Imeli smo tri ure časa od prihoda do odhoda avtobusa. Naslednji ‘vlak’ je bil šele ob sedmi uri zvečer, kar je pomenilo zamujanje na finale vseh finalov, Euro basket 2017.
Pot od železniške postaje Koper do tržnice nam je vzela dobre pol ure. Sprehodili smo se do pristana, pogledali križarko, ki je bila zasidrana in odpeketali do restavracije. V nizu je bilo kar nekaj restavracij, izbrali smo tisto, ki je bila bolj zasedena. Pravilna izbira. Hrana okusna, postrežba prijazna in cene normalne.
Pot domov
Sine je zaspal na prvem ovinku v avtobusu in spal do vlaka, na vlaku pa znova akcija. Domov smo prišli prijetno utrujeni.
Moj merilec korakov me je pohvalil, baje sem podrla lastni rekord.
In zvečer sva midva v miru gledala televizijo. Otroci so spali. ❤
Cena izleta 60 €:
– Vlak 28€ (turistični popust)
– Kosilo 32€ (3 glavne jedi in 4 pijače)
Samo Mama Emanuela 
One thought on “Pelje me vlak v Koper”