Nedelja.
Jutranji dež.
Popoldanska napoved: sonce.
Ob pol desetih smo zaključili z zajtrku.
Kaj zdaj?! Pojdimo z vlakom! Kam?! Ja, do Kopra! Na sonce! Vlak starta 10:18.
Tek po dežju do postaje in veselje v očeh.
Kosilo smo pojedli v znani koprski restavraciji:
– njoki s sirom za velikana,
– čevapčiči v lepinji za očija in
– (itak) ocvrti kalamari za mami.
Kosilo za mini:
– sadna malica, hiter odhod je še mami presenetil.
Samo Mama Emanuela 