Vse je bila le želja
Moj blog je nastal zame in za prijatelje. Počasi ga spoznavajo tudi drugi. Ni udaren, a je tisto kar sem. Je tisto kar sem vedno želela delati. In sedaj to delam. Pišem. Zase, za vas, za vse, ki jih zanima, kaj misli in dela neka ženska, ki je v končni fazi samo mama in so ji bistvo življenja tri mlada bitjeca, ki so ves njen svet.
Potem so prišle Mamiblogerke
Nekega dne sem v FB skupino Mamice pišejo, dala povezavo do mojega bloga. Takrat se je začelo dogajati. 😂 Nina (Z ljubeznijo, mama) me je dodala v skupino Mamiblogerke. Naenkrat spoznaš, da nisi sam, da imaš za seboj veliko mamic, ki te tako ali drugače podpirajo in tako dobiš pogum.
Zgodil se je Blogsi
Ženske so neverjetne in ko skupaj stopita nepopolna mama Eva in študentska mama Petra se zgodi nekaj neverjetnega. Zgodi se Blogsi!
In potem mala ribica skoči iz akvarija v morje velikih rib.
Spozna obraze, ki stojijo za besedami.
Spozna barve, ki barvajo življenja.
Spozna ljudi, ki delajo čudeže.
Spozna, da lahko s skupnimi močmi premikamo gore.
Besed ni nikoli preveč
Beseda hvala je najmanj, kar lahko rečem.
Hvala, da sem bila lahko del tega spektakla.
O Blogsi- ju preberi še:
Samo Mama Emanuela 
3 razmišljanja o “Blogsi ali kako mala riba pade v morje velikih rib”