Kavica za mamico je zelo pomembna stvar za vsako mamo. To ni le šalca kave, ki zadiši po stanovanju, to je čas za mami. Je tistih pet minut, ko je mami ženska, ko zadiha s svojimi pljuči.
Nekoč in danes
Moja kava nekoč je zgledala kot literska skodelica turške kave s sladkorjem in mlekom, navadno v družbi sostanovalk, kasneje tašče.
Dan danes je moja kava še vedno v veliki skodelici, a turška je le za obiske, navadno si uspem iz vrelnika preliti vrelo vodo le na instant kavo.
Moja kava je moja sladica.
Prvo kot prvo mora biti sladka. S kokosovim sladkorjem je odlična in z veliko mero mleka. Zadnje pol leta jo, zaradi mini, pijem z riževim napitkom.
‘Jutranja’ kavica
Naša jutra so kombinacija norenja, cartanja, vreščanja in pregovarjanja. Da tri riti preoblečeš, dve od njih najmanj enkrat 😕 previješ, vse zobke umiješ in čredico spraviš do vrat, potrebuješ 100% organizacijo in diktatorstvo. Tako da ponavadi ni časa preliti vode čez kavni nadomestek.
Brzina ni naša vrlina
Priprave na zajtrk se v našem vrtcu začnejo ob osmi uri. Navadno z vsemi možnimi prevoznimi sredstvi (kolo, poganjalček, voziček) drvimo čez vas in lovimo zadnje minute, da ne bi bili spet tako ‘zelo’ pozni.
Zajtrk za mini
Kazalci na uri se počasi vrtijo že proti deveti uri, ko je čas za zajtrk za mojo mini. Ponavadi mi uspe postaviti na mizo obe skodelici, a moja ostane nedotaknjena.
Po zajtrku je čas za spanje. In če so luna in zvezde, sonce in oblaki v pravem položaju, moja mini zaspi. Končno čas za kavico za mamico.
Mirnih pet minut.
Samo Mama Emanuela 