Za poletne počitnice gremo vsako leto v Blace, v ribiško vasico na izliv reke Neretve. Letos ni bilo po mojih planih. Počitnice so bile zame utrujajoče. Pesti me namreč huda občutljivost na gluten in ne glede koliko pazim me že majhna sled posede na stranišče. Za povrh nisem bila pozorna na deklaracijo na temni čokoladi, ki sem jo kupila in jo malo po malo več dni jedla. Pri zadnjem koščku sem ugotovila, da vsebuje ječmenov slad. Moja nepozornost me je stala krčov in ležanje v apartmaju. Poleg tega smo dopust začeli s Hanin bruhanjem, vmes je še Jurij imel vročino, pa še Pika je bila na meji. Trudila sem se, da sem skoraj vsak dan odplavala, le jutranje teke in sprehode sem zanemarila. Dobrih 14 dni je minilo, ampak tako pač je vsako leto.
1.dan, sobota.
Že tretje leto zapored smo v okviru dopusta bruhali. Tokrat je Jurij štafeto predal Hani.
Štartali smo ob polnoči… na Barju sva šla na bankomat, po kavo in pohančke za lačne pajacke… Malo za tem, ko smo zavili iz avtoceste je Hanč začela jamrati, da ji je slabo. 4x smo ustavili in 3x je bruhala. Potem nama je povedala, da sta si z Jurijem šla kupit neke instant nudlce in naredila po navodilih iz TikTok-a namesto tisto, kar je pisalo na embalaži. 😆
3 ure smo rabli do meje pri Vinici… Potem smo na enemu parkirišču odspali kako uro in pol in šli naprej. V Blace smo prišli malo pred deseto uro. Razpakirali, jz sem šla plavat, skuhali in popoldan šli na spot, kjer je Matej Jurija učil kajtat.
Po večerji (domače jajčka in ocvirki) smo klepetali z lastniki apartmaja in šli na sladoled.
2.dan, nedelja.
Zaradi slabe napovedi vetra (brez vetra ni kajtanja) smo se po kosilu odpravili na slapove Kravice, kjer so se tapogumni šli kopati.
Po ohladitvi smo šli na večerjo do kopališča Bililo.
3.dan, ponedeljek.
En umirjen dan je je bil. Pozen zajtrk. Opoldansko plavanje. Po kosilu animiran film. Pijača na plaži in zvečer tortica ter sprehod po nočnih Metkovičih.
4.dan, torek.
Naš dopust se obrača po vetru. Če veter je, smo na spotu, če ga ni pa velikokrat vandramo. Danes smo šli spet v Bosno, v trgovino, Jurij po pašteto, Hana po par svojih stvari že za šolo (baje se teh ne dobi pri nas), Pika po masko za plavat. Jz sem dobila nove čevlje in dobro kavo. Na koncu pa vsi še dobro večerjo. Tokrat smo se ustavili pri Madiča jaz, Čeveljusa in srečali račke in krastači.
5.dan, sreda.
Ponoči je bilo po dveh mesecih padal dež v Blacah. Veter in dež sta me zbudila, tako da sem iz terase umaknila stojalo za perilo in ostale stvari, ki jih je dosegel dež. Dež je ohladil morje, tako da sem v morje šla šele popoldan na spotu.
Smo pa zvečer šli malo prej kot ponavadi spat in prvič brez klime, ker se je tudi ozračje ohladilo.
6.dan, četrtek.
Voda je bila še vedno precej hladna od dežja in vetrov pretekle noči, a sem vseeno odplavala “mojo” traso. Pika si je nadela ribji rep in plavala kot morska deklica. Po kosilu smo poležavali, Matej pa je šel na spot z avtom. Mi smo šli za njim peš, punci z rolerji. Jurij se je nato z Matejem učil kajtat.
Seveda naš dopust ne bi bil dopust, če ne bi kdo zbolel. Jurij je zaspal s povišano temperaturo. Upam, da je samo prehodno.
7.dan, petek.
Včeraj zvečer je naš Jurij zakuhal. Klasika naših počitnic. Jurij skoraj vedno zboli, ali dobi rota virus, lani je s seboj prinesel zastrupitev iz tabornikov, da so naš še iz NIJZ – a klical, kako je. No, letos pa je očitno staknil nekje nek virus in zakuhal na 39,1. Temperatura mu je do jutra padla, a je bil cel dan v apartmaju oziroma na terasi.
Z Matejem sva šla dopoldne v bližnje večje mesto po nakupih, po kosilu pa je Matej s puncama šel na spot. Jz pa sem kuhala čajček, delala limonade in brala knjige.
Pač klasičen dopust. 🙈🙊😄
8.dan, sobota
Po dopoldanski kavici smo se poslovili od prijateljev, ki so šli proti Sloveniji in skuhali kosilo. Po kosilu sta šla Matej in Pika na spot. Mi3 pa smo šli malo plavat na mestno plažo. Jurij vročine ni imel od včeraj, vendar ima še vedno težave z odvajanjem, zato nismo upali predaleč od apartmaja.
Zvečer je bila v naši mali ribiški vasici Ribiška fešta, kjer so pripravili sardelce na žaru in ribjo mineštro. Živa glasba je bila še dolgo v noč.
9.dan, nedelja.
Jurij se je pozdravil. Dopoldan smo šli plavat na mestno plažo, popoldne pa na spot, ker ni pihalo smo imeli čas za druženje, klepetanje, medtem ko so se otroci vsak po svoje zabavali.
10.dan, torek.
10 let nazaj sem postala mami srčnemu, pogumnemu in dobremu fantu. Danes je odprl darilo, pihnil svečko in pojedel tortico. Popoldan je tekal po plaži, zvečer pa pojedel pico, medtem ko smo mi jedli sardelce.
Po dopoldanskem plavanju in kosilu sem se počutila slabo. Ostala sem v apartmaju in prespala popoldne. Matej je z otroci šel na spot in kajtat. Zvečer sem bila bolje, zato smo za Matejev rojstni dan šli na večerjo na kopališče Bililo.
11.dan, sreda
12.dan, četrtek.
Skoraj na koncu počitnic se je Hana odločila, da spet nadaljuje z učenjem kajtanja. Matej pravi, da bi z malo močnejšo sapico že suvereno kajtala. Upajmo, da je volja ne mine, in da bo zadnje 2 dni pihalo.
Zvečer smo šli na obljubljeno tortico in rolanje ob Neretvi po sprehajališču v Metkovičih, kjer je Jurij preizkusil rojstnodnevno darilo, nove rolerje.
13.dan, petek.
Po napornem dnevu paše dobra večerja.
Spet smo šli do kopališča Čeveljusa Mandica jaz in spet bili zadovoljni.
Sicer pa je Jurij cel dopoldan lovil ribe in mi za kosilo prinesel malo oradico, po kosilu pa je Matej z Hano in Jurijem šel na spot kajtat, s Piko pa sva kasneje prišli s sosedi. Z njimi smo zvečer šli tudi na večerjo.
14.dan, sobota.
Očitno se nas res nekaj drži. Piki je bila že od prejšnjega večera na meji povišane temperature, a vseeno je šla tako dopoldan kot popoldan v vodo. Na srečo ni zbolela, tako da je lahko uživala na plaži.
Drugače pa sem že 3/4 spakirala, tako da bom imela jutri manj dela.
15. dan, nedelja
Vse se enkrat konča. Tudi dopust. Startali smo ob 10ih dopoldan in prišli domov okoli šestih zvečer. Vmes smo se ustavili na kavici in na stranišču. Na slovenski strani pa smo šli na kosilo. Zvečer pa jajčka za večerjo.
Jutri pa… služba.
Samo Mama Emanuela 