Sem iz lune in govorim lunščino

Očitno je, da imajo moji otroci drug materni jezik, kajti včasih me preprosto ne razumejo. Mirno, umirjeno ukazovanje pri mojih otrocih ne pride niti do prvih možganskih celic. Kljub temu, da pediatrinja vztrajno trdi, da je z njihovim sluhom vse vredu, jaz močno dvomim o njeni strokovni presoji. Oziroma bi raje postavila novo diagnozo. Selektivni sluh!

Zakaj?

Preprosti ukazi kot so:

  • Sleči se!
  • Obleci se!
  • Pospravi igrače!
  • Pojdi na stranišče!
  • Kosilo je na mizi!
  • Hodi hitreje!
  • Hodi počasneje! …

Enostavno ne privedejo do odziva.

Medtem pa ko enako zložni stavki kot so:

  • Pojdi gledat risanke!
  • Čokolada je na mizi!
  • Pojdi se igrat!
  • Poglej bager!
  • Prijateljica te kliče!
  • 3, 4, zdaj tečemo! …

Sprožijo v malih glavicah takojšen odziv.

Naslednja stopnja premagovanja ovir je pri nas štetje.

Ena, dva, triiiii, štiiiiriii, pet!

Tukaj moram priznati, nekaj se vendarle začne dogajat. Morda mi kateri od njih nakloni kakšen pogled, češ: “Mat, kaj me motiš!”.

Navadno potem mati izgubi potrpljenje. Moje glasilke (gotovo imam že trajne poškodbe na njih) ponovijo na najvišji glasnosti prvi ukaz. Čudno, a male glavice trznejo in začne se dogajanje. Očitno je navodilo prišlo na cilj, ampak ali bo dejanje dejansko izvršeno je pa stvar naslednjega vprašanja?!

Ali moji otroci govorijo kašne drug materni jezik?

Bi morda v lunščini prišla bližje tem malim zvedavim glavam?!

 

Emanuela

Foto: Nives Brelih

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s