Neprespane noči na kubik

Nočno dojenje in izraščanje zobkov

Vrjetno ne bom nikoli vedela, zakaj je to dvoje povezano in zakaj se počutim kot brusilni kamen za male žagice, ki rinejo na plan, a tako je pač zadnje dni. Moja mini svoje tegobe preživlja prisesana na meni. Včerajšni dan je bil za njo še posebej travmatičen. Ker sem bila cel dan s sinom na Pediatrični kliniki, je mojo dnevno odsotnost nadomeščala ponoči.

Boleče uriniranje in zahtevek po: Mami!

Z mini ob sebi se nekako namestim, da bi zadremala, ko se zasliši milo stokanje in glasen “Auuu, boli!!!”. Oči steče k sinku, ki je očitnu lulal v pleničko in s tem vzdražil svoje splovilo, ki so mu ga včeraj med operacijo, poštimal. Seveda oči ni bil dober in je klical po meni. Glasen protest od mini je poskušal pomiriti oči, medtem ko je sinek v trenutku zaspal v mojem naročju.

Sanje o pajkih

Konec lep, vse lepo! Hiša se končno zavije v tišino treh spečih otrok in utrujenih staršev, ko me naenkrat vrže pokonci srhljiv jok naše najstarejše! Stečem k njej, reva sedi v solzah na postelji in se trese kot šiba na vodi. Sanjala je o pajkih. Poskušam ji ponovno razložiti, da pajki niso nevarni, da so majhni in da se oni nas bojijo. Nato mi pove, da jih v vrtcu s pajki strašijo fantje, ki pajke lovijo za radiatorji in z njimi strašijo punce. Skupaj z mojo princesko greva na stranišče in v našo posteljo, ki je vedno rešitev za vse. Na srečo mini preživi selitev v njeno posteljico, tako da je prostor pod mojo odejo prost.

Do očijeve budilke za v službo je imel oči še eno intervencijo lulanja s sinekom in mini še eno dojenje. Na mojo srečo je šla tavelika v vrtec skupaj z očkom, tako da sem lahko z mojima najmlajšima poležala skoraj do osmih, ko pa se je sinek spolnil, da je na odvajanju od plenic in me sprehodil do stranišča.

Po neprespani noči in treh kavah se še vedno počutim kot da sem bila jaz včeraj pod narkozo in ne moj dveletni sin, ki prekipeva od preveč energije. Kljub temu, da sem nenaspana, z rahlim glavobolom pa me še vedno zvesto čaka poln koš za perilo, lačni želodčki, sesalec in prah, a tehle pet minut sem si pa vzela, preden prideta domov oči in hči ter se mali komici zbudita iz opoldanskega počitka.

Miren dan, Emanuela.