Petek.
Prav neljubi dogodek sem imela danes. V bistvu ne vem, ali se naj smejim, bom užaljena, ali preprosto jezna. Z mini, ki je bila v lupinici na nakupovalnem vozičku, sva vstopili v trgovino. Pogovarjali sva se, vmes sem pisala sporočila in res počasi nakupovala. Že kmalu po vstopu sem opazila varnostnika, ki mi je sledil. Vredu priznam; mastni lasje, trenirka, brez ličil in morda sem res zgledala malo čudaško. Nemoteno sem nadaljevala nakupovanje. Kmalu sem namesto treh izdelkov iz seznama imela pol vozička robe. Varnostnika, ki mi je sledil, nisem imela za mar, ker pač opravlja svoje delo. Na blagajni sem bila edina. Po ustaljeni praksi sem hitro zložila stvari na tekoči trak in prva pozdravila trgovko, ki je delovala malo odsotna. Začela je skenirat, jaz zlagati, po hitrem tempu. Nakar se nam suvereno pridruži varnostnik, ki jasno reče prodajalki, da je “z zadevo vse vredu do konca” in odkoraka v skupne prostore. Aha. Sem zadeva in v pričo mene, ki sem res blond, se pogovarja o meni, ki pa sem še vedno tam. Res “preprosto fer”. Seveda sem se ignorirala zadevo in šla, a vendar, a lahko drugič bolj diskretno?! Na splošno res nimam težav z zaposlenimi, vedno “fer” odnos, ampak tole me je pa prav negativno presenetilo.
Po tem dogodku sem šla še v dve trgovini in me niso čudno gledali.
Kosilo :
- zmečkan krompir,
- na oljčnem olju pečen lososov file s tržaško omako,
- mešana solata.
Samo Mama Emanuela 